| Napisal/a mathea, v petek, 04. feb. 05 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Droben nasmeh si mi podarila,
Še sama ne veš,
Kako nežno si z njim me objela.
Še sama ne veš,
da ko v drugo ulico si zavila,
stopil sem za teboj
<>in sanjaril o tem
kako bova jutri kavo pila,
Nekje - v tisti mali sobici,
kjer prtiček na mizi
in dva stola
naju čakata že od takrat,
ko vedel sem,
da te bom spoznal,
ko v mislih mnoge načrte sem tkal.
Čakal sem te
in te iskal.
In nasmehnila si se nocoj.
Zato za tabo moj korak kar sam je šel,
Vse tja do tistih vrat,
kjer sem prebral :
Gospod Gospa Zvedal
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
