V želji kreativnega izbruha in ničimrnosti pišem.
Pozdrav prijateljem obrabljenih metafor in zguljenih fraz,
podajmo si roke, vsi mi, ki ...

Nekaj več kot dvajset
kvadratnih metrov
jedrc oklestenih besed.
Visokotonsko v harmoniji
s stropom in koraki tal
z okruše...

Zgrudena postava,
zagledana v bolečo črnino svoje duše,
počasi polzi po odpadajočih listih, umirajočih dreves,
ki čutijo bolečino...

Jutro se je prebudilo,
sonce žarke pretegnilo.
Ptice v krošnjah so zapele,
rosno travo, bose noge pohodile.
Beri dalje...

Ljubila bi te,
še rajši pozabila,
a zdaj spoznala sem,
da prišel je čas,
ko pomaham ti z roko,
in poljubim ...

Drsim po glagolu pijanem,
kakor med po mehki koži,
vonj cvetlic,
je ubrano perje belih golobic,
za vrati v kotu spi cel kup sam...

Prisluhnem drobceni sinički,
otožen nje je glas.
Peruti grejejo telesce nežno,
v drobne ji nožice se zajeda hlad.
Postaja glasn...

Mraz me razjeda,duša ledeni,
kako grozen občutek se mi zdi,
ko vem da si nekje ti,
ki pozabil si na vse prelepe dni.

Sam ...

Ljudje smo bitja,
ki hodimo po poti življenja
polni trnja in ognja.
Povsod sami.
V ljubezni, ko se rodi,...

Si kot cvet,
nežna,
dehteča,
mehka...
Posebnost
na travniku.