noč polni luže,
skok sence ... ne, krastače!
korak preplaši.

Mravlje čutim na mešičkih polnih vode...
Zakričala bi,
se razbila na tisoče metuljev...
Razleteli bi se po neznanem...
Le da me...

Steguješ prste tam kjer jim ni mesta,
vsa ta opravičila, solze in redka slina,
šepetajo, da nisi normalna,
...

Čuden občutek. Bežati,  teči in hkrati ostati. Na mestu. Ravno tam.
Mokrota mojih las se v vetru ne suši. Ker ga ni. Saj se skrivam.
Beri dalje...

...

Tema.
Tišina.
Tiho šumenje, ropotanje.
Bleda svetloba,
ki razsvetljuje sobo.

Neumorno me spreminja, utruja telo
edino njemu ne morem ustreči
vse drugo lahko v hotenju preobrnem
le dnevu in uri ne morem...

Punčka rada velika bi postala,
je mamine salonarje obula,
po hiši v njih hodila,
muci Izi na repek je stopila.....

Tako zelo življenje boža,
tako, da iznakaže se ti koža.
Koža tretjega junaka, črna.
Koža, ki že leseni, bo bela.
Bela iz zakl...

Konkubina na prazen list piše…
Moja Japonska oddaljuje se,
neznano kam…
Hirošima moja preteklost je,
a spomin n...