Na kavi sva bila
in v oči si gledala,
ko kavo si izbrala
tiča si mi drkala.

Tok ... tok-tok ...
Odpri vrata ...
nikogar ni.

ej ti!
ozri se!
poglej!
poslušaj!

Slišim jo
kako
hodi
z mano
z roko v roki
z domišljijo
ki jo
nosim
pod srce...

Mogoče se mora občasno zgoditi,
da iz sebe izpljuneš vse besede,
ki so predolgo ležale v tvojem breznu,
nabirajoč prah lastne zanika...

Kje je zdaj nebo,
ki sem ga neskončnega
nekoč sanjala?

Nocoj luno gori na nebu vidim,
v mesečini svoji lesketa se,
vesela, da je danes čas, da rase,
mogoto kaže ljude...

Bi res lahko zaživela najlepšo pravljico?
Bi nama uspelo združit nebeški duši?

Bi se ljubila do zadnjega diha,
Beri dalje...

Kjer je reka tam sem si zmočil hlačno
bila je temnejša kot ostali del hlač
in tak sem prišel domov.
Z mokro hlačno in praznih rok. ...

Kad zbrojim sve godine,
meni u samoći
ništa od života ne ostane.