Zemlja joče.
Veter tuli.
Vse smo bliže
sodni uri.
Zadnje jutro
se rojeva,
med oblaki
luknja zeva.

Danes nabrala sem šopek češnjevih cvetov,
takšnih pregrešno belih in omamno dišečih.

In tebi jih dam.

Brezna so spet prazna.
Le obljuba spoznanja
temačnih toboganov
v globino moč-virja.
Vira moči. V noči me ni.

Sanjam,
a ne vem o kom.

Mislim,
a ne vem na koga.

Nocoj si pravi.
Nocoj ni tu nikogar drugega.
Le ti,
V drugi polovici najine noči,
čeprav le roka v roki vroči.

To nisi ti.
S teboj cvetijo rože,
belih metuljev krila srebrijo soncu pot.
Pa naj te iščem, sanjam tu ...

Še zadnje note
najine poti vrišem med
pet črt.
Jutri bom poslušala
njihov odmev
ko se boš spuščala po stopnicah.

Pot...

Med nebom in zemljo,
med rjuhami in deko
s teboj objet
pod tkanino sem tesno.

Strmim v kup meni neznanih črk
ki se besno prelivajo iz ene v drugo stran
in potem še nekakšna čudna slika.

Moj inteli...