...

gledam te...
v tvojih očeh vidim spomine
razbite krožnike
in kri na tleh;
še zmeraj pomeni&scar...

Na zaprašenih podstrešjih ležijo pravkar
dokončane slike. Vse stene so zapolnjene,
vsak kotiček je zaseden; ljudje n...

Prazno mravljišče.
Smrt civilizacije
gozda ne zmoti.

Skozi čas vse slike zbledijo,
spomini srca pa se le še krepijo
dokler več ne bo nikogar od nas
in ko se požel...

Vsak potuje proti svojemu spoznanju
v tej globini ustvarja si svoj svet
Bog nikomur  noče naprej nič reči
dopu&scaro...

Ah, Lea Anima,
zakaj prekinila si z mano stike?
In to popolnoma,
brez vsakršne razlage.

Tudi sam sem bil v parku.

Bili so griči za griči,
vsak s svojim imenom,
križi iz ugaslih obcestnih svetilk,
...

Modrice spremenile
so se v bodice.
Naluknjana duša,
počasi prazni se.
Kotaljenja ni,
mah ustavil je src...

Rada se imam,
zakaj to je prva
in edina naloga,
ki jo imam.
Sprejeti se moram
brezkompromisno.