Življenje ponujeno
je kot slika iz spomina,
kot dolgi črni lasje,
ki jih je razmršil veter.

Beri dalje...

Ledene sveče, ni jih več,
v očeh ogenj peče,
ni ga več,
Pegaz v letu obstane,
dih v tebi zastane,
mitološki Feniks se preb...

Ponosno stoji
viharnik na pečini.
Še vedno raste?

počutim se kot otrok, ki je dobil čokolado,
odvijam jo, trgam jo,
komaj čakam da jo občutim,
njeno mehkobo,trdoto in sladkobo, Beri dalje...

Gledam ga starčka,
nebogljenega in samega,
kako prazno zre preds
in z mislimi kaj vem kje….
Ali res mora biti tako,
Beri dalje...

Med štirimi zidovi sedim.
Kakor mala deklica ihtim.
Se oziram po sobi,
svetlobo lovim,
ni videti rešitve
zaman...

Svetloba teme,
sanje živijo dalje...
Napis nad mestom.

Duša brez kril nežno objema izgubljeno v meglico ovito čustvo
...
brezumno kliče ime že tolikokrat v tišini izgovorjen...

Daj mi tvoje ustnice,
polne sladkega greha,
ki dajejo mi moč nasmeha,
piti dajo mi resnice.

Hrepenenje...
to silno, neskončno...
Kot grom v viharni noči,
ki išče svobodo,
da odda svoj glas,
ki je tako ...