Čez stopetdeset let ne bo
več nobenega od nas na svetu.
Razmišljam, kako minljivi smo.

...

Nič več ne vem,
spomin izgubljam,
še sam se nezavem.
Iz igrišča zamujam,
mama je jezna,
in ja...

Akvarelna transparentnost
nabrežine, skrilava razslojenost
svetlobnih pramenov nad zalivom...
koničaste sence cipres nad nizkim
Beri dalje...

Nekaj umira!
Mogoče lesk smaragdov
v tvojih nekoč sijočih se očeh?
Mogoče poletje,
ki mu sonce pojenja,
na poti v jesen? Beri dalje...

Leživa v travi in zreva v nebo,
povem ti, kaj sem sanjala
in nasmehneš se mi s tistim porednim nasmehom,
ki hoče slišati več...

Nad tvojim veseljem krožijo ptice
s kljuni kraguljev
in s kremplji
zaritimi v obraz.

Čeprav se pokriješ z nasme...

Čakam zaman.
Potopljeni cvetovi
tonejo v kalno odmaknjenost.

Prazna soba
in vonj tišine
...

Kam peljál me boš, prijatelj,
Rožnega večera čas?
Kjer si z avtoceste vzame
Pot do sebe Arja vas.

Verjela sem,
da ko te srečam,
bo vse preprosto.
Pa ni bilo....
Verjetno te še nisem srečala......
...........da bi ljubezen l...

Nekaj črnih dni in noči
je mimo
potemnelo je cvetje
zalito s solzami
moj  um divje kriči
Beri dalje...