Spomlad prihaja,
mi nagaja.
in v tvojih očeh vidim črnino,
in gre mi na smeh, ker vidim penino.
...
Treščilo je,
spoznanje,
da vse je minljivo,
da vse je ranljivo,
na zemlji tej,
treščilo je, tre&...
Ne vem, morda je kriv obraz.
Preveč je daleč od oči,
preveč pred tujimi stvarmi...
morda je kriv poraz....
Končno je prišla in me toplo objela
saj sem po njej dolgo hrepenela
vsa bela in cvetoča
mi je podarila prelepa jutra
očarljiva...
Stojim pred vrati
in se bojim vstopiti.
Vem kaj bom storila.
Stojim in se borim,
da se ne bi ganila.
Prišla je nekega poletnega dne.
Njen obraz sem občutil kot sonce,
njen nasmeh stisk rok,
pozdrav, objem iz srca...



(0 glas)






