V nežnem vetrcu nebo se odpira,
v tihi noči lovè sence se nemira.
Dež opral je sive ceste,
a le zakaj črne misli mi &...

Kjer zemlja se neba dotika,
kjer prostrana ravnica se baha,
stika horizont telo in duha.

Od rojstva naprej si dušo umivam, 
jo čistim z mišljenjem in ukom vsak dan... 
S svojo voljo pot si utiram,...

V svetu pretrgane mavrice
ni nikakršnih senc
v moji duši
tako ranjeni in krvaveči
počasi vzhaja sonce.

V...

Čas se ustavi.
Mehurček poči,
zakulisje vek
odide na pogreb.
In rojeva odprta
okna krikov
sosedovih zunanjščin.
...

Hladni veter
nežno boža
pisano listje
javorja.

Vonj umirajoče narave
se širi po zraku in
mi draž...

Veter obleki zlepljenih oblin
nosi vzdihe razbrazdanih solin.
Prsti robijo belih rož poke,
tvoj jezik nikdar ni...

v najinih žilah se išče vesolje
v plesu pohote zakuriva ognje
Luna v mraku in Sonce ob zori
reka dneva ju loči z breg...

Pobaral sem predstavnika vesolja
kako razume naš današnji svet,
odkimaval je s svojstveno nevero,
rekoč, v strasti je vsak s...