Moje okostje
Napisal/a tomm, v petek, 03. jul. 09
Ocena urednika:
Ocena uporabnikov:
(0 glas)
Razgrnil grob sem svojega telesa,
ki mi ga je san razkril,
prav tu pred mnogimi stoletji
z valovi sem se, zaman boril.
Veter mi hladi vročico,
dež izpira grenko sol,
ki se je iz solz budila,
najdem, čutim grob in bol.
Niti dež še manj vetrovi
mi niso mirili srca,
buljim v okostje svoje,
čutim, to je njih želja.
Raznolika so spoznanja,
odkritja so vsem božji dar,
vsak najde tisto, kar ga išče,
dal sem sebi, sebe v dar.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (0)
Naključne
10:20 - 14.12.2009
Punca pozabi na njega,
naj ti ne svobodo omejuje,
življenje v žalost ne sesuje,
ker on ima druge nuje.
...
Beri dalje...
22:02 - 06.01.2010
Široko nebo, nešteto možnosti.
A le ena pot.
Tisoč luči utripa samo zame.
A jih ne vidim.
Beri dalje...
08:39 - 16.07.2010
izstopila sem
in vlak je odpeljal
...
Beri dalje...
14:54 - 24.08.2007
Potopil sem se vate svet,
zdelan od bremena teže,
ki čedalje bolj globoko reže,
se počutim kot ujet,
s...
Beri dalje...
14:20 - 27.12.2007
Samotna meditacija v temi
mi le še ostane po preteklih momentih.
Kot kamen sem, ki obmiruje po plazu.
Se...
Beri dalje...
19:08 - 18.04.2011
Jaz vem veliko,
da se nebi narobe razumeli.
A še vedno premalo,
da bi me med pametne šteli.
Nekaj pa le vem,<...
Beri dalje...
19:36 - 30.01.2006
V tujini me sprasujejo ljudje: kdo si dekle veselo, od kod si se s pesmijo vzelo? Iz stajerskega belga mesta kjer Lent ko...
Beri dalje...
12:07 - 05.06.2009
Nasmehnem se zate,
takrat, veš,
ko pomislim nate.
In srce mi bije hitreje,
takrat, ve...
Beri dalje...
18:12 - 11.11.2007
Ne vem, kam
bi dala to tiščanje
neizgovorjenih podob,
kam bi zložila
neizsmejano mladost,
kam pospravil...
Beri dalje...
16:51 - 23.03.2005
- kako srecna kako napolnjena z zarom,polna energije,kako cutim zivljenje...!!!!! - kako lepo, kako prekleto lepo mi je danes bilo -...
Beri dalje...