Trenutek pade mi na veko...
Zasolzi oko in spusti biser na konico ust.
Ki se zasmeje. In odpelje se na drugo stran.
In ustvari mavri...

Gledam jo naravnost v oči.
Črne oči brez življenja, brez sijaja.
Mrtve oči, ki buljijo v prazno.
Njena požrešna usta grab...

Niha ura tiha
preko stihov mojih.
Veter prah razpiha,
ni sledi več tvojih.

Vse odšlo je s tabo.
Noč prekr...

Prisluhni tišini, ki govori,
ko v jesenskem meglenem jutru v gozdu,
polzi po listju rosa kot solze,
nato pa ...

Pravijo, da sem bolan,
sem pač preveč spontan.
Vse pod kontrolo, se bojijo,
zavore, da jim ne popustijo.
...

Ko je roka milijontič segla
v hladni odtis končanega
si vedel: jutro je narejeno
za sestop iz sanj.

Čas je da zavije svizec čokolado
in zamenja raja parlament in vlado,
z lajdrami in tipi podobne pietete,
ki žicajo v parku drobiž in...

Poezija,
to prav čudna
je dimenzija.

Ni dnevnega poeta
je dogodek,
ki se rima
kar sama izliva. ...

teče vode zvok,listja šum -tišina prisluhne dovršenosti,  ko pride mi na um       &n...

Dokler ni samo še pepel.

Hvala ker si mi poslala dež.
In strelo,
skozi sivo nebo, luč.