| Napisal/a Daisy, v četrtek, 11. jun. 09 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Hlad objema me,
ko zapuščam tvoje sledi,
ko tvoje ime vedno bolj daleč
je,
zapuščam te.
Rane počasi celijo se,
glasovi vedno tišji so,
kmalu vaših stopinj več ne bo.
Dve leti vlekel za nos si me,
to je največ kar lahko prenese to srce.
Razlage ni, zato tu smisel
izgublja svojo moč,
razblinja se v noč.
Vsi zapustili so me,
v trenutku, ko zapisala sem tvoje ime.
Urok počasi izteka se,
godci še zadnjič z besedo udarijo me.
Brez razlage,
tu konec je.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (3) 
|
|
