Najprej sem Jaz,
potem sem človek.
Nato mati.
Tolažnica,
ženska.

Vsak potuje proti svojemu spoznanju
v tej globini ustvarja si svoj svet
Bog nikomur  noče naprej nič reči
dopu&scaro...

Slišala sem, kako govorijo,
da modri molčijo.
Pa sem molčala
in čas je tekel po svoje,
a moje morje se ni dota...

Vojaško zelene hlače, so bile zamazane z glino.
Njene roke so z milino in surovo odločnostjo
ustvarjale novo podobo iz  preteklosti...

Ko duša zavpije :
luno razbije ,
mlečne sokove nesramno polije. 
Ne pluje več ladja brez jader - zgubljena
Na nebu ...

Še slišim tvojo prošnjo,
šepetajočo:
Objemi me.

...

Odgrnil sem zaveso želj
zagledal mnoštvo poželenj,
vabile so me z očmi
naj jih moškôst zadovolji.

Potrebe so bi...

Plačam,
pofukam
in grem...
Mudi se mi.
Danes imam
še dosti opravkov...

...

Distorzija notranjega glasu na koncu jezika,
ponavljajoč akord po nacefranem živcu
nabija, mami v ples golega obraza med maske
Beri dalje...

umila je obraz v čisto zasanjani vodi
nežnega studenca prijetnosti
v tiho skrivnostnem gozdu
rojevajočih se misli