Tako je preprosto umreti na krilih besed.
Kaplje rinejo v okno
za zidom se riše pomlad.

Tam zunaj kriče...

Aprila so sanje lepše,
aprila je svet ves svetal.
V aprilu se veter šali
in jaz vse preveč sem sanjav.

Zmeraj težje je,
vračanje k bistvu.
Zmeraj bolj utopično,
kristalizirati že videno.
Na meji pogubneg...

Predirljiv zvok tovarniške sirene:
pavza; vsi stroji potihnejo na mah...
Tako en dan resnično onemeli
so nenado...

Žarki zbadajo
gozdna tla, budijo mah;
škrate in palčke.

Kot otrok verjel sem v Boga,
v tistega, ki v cerkvi je doma.
Nek deček se je nasmejal
in tako mi je dejal:
Beri dalje...

Ranjena ptica sem
Tvoj molk polomil mi je krila
Sem nemočna bilka
Burji ne kljubujem.

Ne moreš biti drevo,
ki raste iz kamna,
če si kamen.

Ne moreš se sprehajati
po obali, ne da bi
zrl v obzorje. 

Ti si veter,
sonce, dih;
moja želja,
moj prepih...