Kot smet,
v svoji nemoči ujet,
že spet...
Poet?
Med nebom in zemljo,
na križ življenja razpet!
Nemo,
brez besed,...

Zate jst pisu bi pesmi vsak dan, ampak kaj k jih preslišš in moj trud je zaman, vsebina je vedno o teb, usaka misel nate se spremeni...

Kratek stik v moji glavi,
roke izvajajo nek čuden ples,
kolena izgubljajo moč,
ustnice padajo na brado.

In oč...

Ne želim samo s tabo,
v parku sedeti,
želim si s teboj,
tudi noč preživeti.

Tebi se tole,
čisto zabavn...

Piše o mislih nemira novega dne.
Z odmevi se staplja v eno.
Kot da v njih bi našel mir.

Svetlijo nebrzdane se besede.
S kaos...

Naučila si me priznati ljubav,
padati na koljena da ju sačuvam,
boriti se svime da ne zavlada tišina
i b...

Biti nedolžen kot otrok,
brez ozira na ljudi,
z umom tukaj in zdaj
in ne samo za naprej in nazaj.

(RUBAIJAT)

Ko ptici trn, globok se zadre,
še zadnjič svojo pesem zapoje,
zažvrgoli bo...

Ko jokam,
jokam dve solzi:
eno rdečo in eno rumeno.

Rumena solza je za vse svetnike
tega sveta,
je vodnj...

Dežne kaplje
se mi skrivajo za ovratnik
polzijo vzdolž hrbtenice
in se zvezdasto širijo čez kožo