Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Skozi okno sva vrgla
surove postelje besed
in v sobah je bedela tišina.
Prehodil sem drevorede
in zaspal v objemu toplega dežja.
Grem dlje od teh in tistih korakov.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (2)
Objavil/a ajda, v 02-06-2009 16:42,
1. Sprehod
verjamem, da se je prileglo
*****
lp, ajda
Objavil/a Providence, v 04-06-2009 00:31,
2. Sprehod
O, Yggradsil, tole je pa velik korak (za moj okus naprej) od tega, česar sem bila navajena, čeprav tudi tisto še zdaleč ni bilo slabo! Enkratne metafore, jedrnatost in hkrati nekakšna refleksija, ki z zadnjim verzom odpira sosednje sobe toka pesmi za različna sodoživetja in interpretacije. In namig na razklanost protagonista, ki lahko ostane na ravni brezbrižja ali se usmeri v svetobolje in še kaj ... Moj poklon! P.
Minljiva so sonca, ujeta v vecnost duha, spogledljiv je cas, utrujen od morij slovesov, svobodne misli, ostale so same, in vecerna molitev, je ograja ...
(2 glasov)
