Ni te več ob meni,
toda v temni tihi noči,
še najdem obris tvojega obraza,
barvo tvojih oči,
toda... nikjer te ni.

Mavrica gre prek oči.
Vmes pa morje.
Ni otokov,
le tišina valovi.

Le razdalje med svetovi,
ure stisnjene v dlani,
Beri dalje...

Nekoč padla bo zavesa,
ko konča se igra,
iger vseh.
In midva,
vsak na svojem koncu odra,
bova tiho obsedela.

...Oh...
...kako bi te popeljal tja...
...daleč stran od sveta...
...tja kjer se sanje rodijo...
...in misli lovijo.....

Iz dneva v dan
se oklepam upanja,
da ne živim zaman.
Življenje ni samo rutina,
važna je vsebina.
V meni nenasitna praznina...

Sedim pred kaminom,
zunaj nevihta.
gradovi v ognju na eni strani,
na drugi strele parajo nebo.

Predstavljam si jo v družbi nad
zalivom. Sedi s prekrižanimi nogami,
malo odmaknjena posluša modrovanja vrstnikov
z obale. Situacija...

In tam stoji. In tam molči.
Srce je rjasta vrtavka.
Oči so luknje brez oči.
Stopala grize kisla trava.

...

Ja sam bez namjera
Posuda što pluta rijekom
Ja sam potpuno sam
I do vrha napunjen svačijim smećem
...

Ko znal bi pisati brez besed
in s tem nekaj povedati
bi
tako bom rajši tiho
in nič povedal
z veliko besedami