Postoj,
ne hiti v daljavo,
ostani še malo,
da veselila se boš
družbe moje.

Sedim na odprtini mojega življenja.
Izločam balast.
Čas je že, da se znebim smradu,
ki vije mi iz pogleda in besed.

umika se v hišo najglobje v klet
bi ne poslušal padanja vode
zamolčal bo počival pravi
ne more gledati umiranja svetlobe
že v...

Danes, ta dan mi je dan.
Jutri mi je neznan.
Včeraj je že svojo poslednjo uro odbil,
v večnost se je porazgubil.

Zakaj mi nekaj pomeni beseda
in njen zven,
zakaj njena lepota na sveti,
ah pesem v plašč me topli oden!

Preze...

V parku na klopi sedim,
premišljujem in kadim,
nikjer nikogar ni,
le v mojih mislih še nekdo živi.

Beri dalje...