Kakšno barbarstvo, človečka rasa
pogoltnost, pohlepnost sta vira moči,
kje so sledovi božjih napotkov,
usmiljenja do bližnji...

Pridi bliže ljubi
da vidim tvoje rjave oči
in v njih tisto črno pikico
za katero trdiš da je ni

Veliko nas je, ki smo od drugod prišli
in Sečovlje za svoj dom izbrali.
Zaradi ljubezni, lepote,dela….

Na tvoje ponosne
prsi junaštva
sodobnost nanaša rjo.

blatiš mojo dlan
in mi preurejaš nohte

gradiš male gradove
na črto življenja
zapornice na črto sreče

Še nekaj besedic že spet,
pol pa požanjem še zadnji cvet,
še nekaj besedic zate,
aishiteiru…

Beri dalje...

Ležim na tleh.
Z rokami zamešam med oblake.
Trgam kose modrine z neba.
Tečem prek mehkih trav.
Vzletim do zvezd.
Lepim oči...

I.
Biti nezmotljivi lokostrelec Biti.

II.
Iz neskončne razdalje prestreliti jabolko resnice
...

  Gledam u retrovizor, jebote koja razvalina,
stavljam sunčanice, da me bar ne vide moje oči.
Okrenem ključ ...

Vedno potujem.
Tudi kadar sediva
in me gledaš v oči
potujem.