Soj neokrnjene svetlobe nevidne svetilke
mi splete mrežo strahu v neurejene lase.
Zasveti viseča neobstoječa ura.
In mrak zbeži mi...

Kje si zdaj,
ko potrebujem te,
ko sanjam,
da kot včasih
spet objemaš me,
ko zaspim
...

Kaj misliš, da mi je lahko,
ko ne morem gledati ljudi v obraz,
ker se bojim,
da izbruhnila bi v jok?

Vrtnica ljubezni,
Ima trne boleče,
Zakaj rdeče?

Zakaj zatiskava si oči
in upava na rešitev,
ki bila bi odrešitev
najine ljubezni?

Idealist poklekne pred oltar nevidni,
ki bil je tam že dolga leta,
njegova vera z leti je odvzeta,
zaman ozira se nazaj na tiste dni...

Sladka utvara,
našega največjega stremljenja,
posutega z mavričnimi pelargonijami
in povitega z večnostjo drevesa živ...

Svilena mehkoba oblakov
kot tančica ovila je sonce v skrivnost,
ob vznožju sneženih očakov,
krasila vsak konec...

O človek kolikokrat si z rojstvom stopil na zemljo
koliko življenj si že na njej preživel
ali ji res hočeš ostati za steljo
...

Drobna solza mi polzi po licu
S poljubi ti jo posušiš
Pridruži se ji nova
Izdala bo, da ljubim te.

...