| Napisal/a tomm, v ponedeljek, 11. maj 09 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
V očeh ji videti je žalost
gube mokre od solza,
vsa sklonjena v sebi
je ostala sama brez moža.
Zakaj prav zdaj, ko bi živela
najlepša leta starih dni,
ko sta vse si priskrbela
za svoje izmučene kosti.
Trpljenje vseh ima besedo
to je zapoved iz neba,
do zdaj ni znala se spoznati,
živela je le za moža.
Njeno telo,vesolje v malem
v katerem njena večnost bdi,
božja iskra ji razkriva,
moraš se osamosvojiti.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
