Osebno izpovedna, oprta
na lastno tragiko, na zrak
in od solz že vsa razžrta,
kot kakšen zapuščen vodnjak!
Beri dalje...

Temna noč je, a jaz tako sem sam
v očeh so solze, a nimam kam
prepozno je, da mislim zdaj na tebe
in na prvi dim prokletstva...

Ko pomislim na miren večer,
na tiho noč,
se spomnim nate,
ki si mi dajal moč.

V svojem sem zivel enornmno uzival pretrpel v svojem sem bil povezan nihce nisem bil okoli sam sem se obrnil in smrt sprejel gledam ...

Rdeče,te ljubim rdeče!
Divji vonj omame,
razprtih cvetov,
utrganih v soju pričakovanja,
orošenih s roso jutra telesa,
Beri dalje...

šele včeraj
sem uspel sesti
s čudno škatlo v rokah
pozabiti osamljenost
in strah

Več požirkov, kot besed je bilo danes
Veliko sem zvedel iz njihovih mrkih pogledov.
Pririnem na dan
in se vdam
vdam se slehrni dan...

lép si, sin mój
mavsi siscer krvav papome čkan
stebe visi dóvga popkovina
kojo preré...

Počasi se plazijo_
na vse strani, a še vedno se
vračajo na Mrhovišče: ker
Misel ˝pogine˝, ko se izgovori,
Beri dalje...

Ranjeno srce,
krvave roke moje,
ki srce polno bolečine drže.
Polna bolečine,
duša moja.