| Napisal/a tomm, v ponedeljek, 04. maj 09 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Odgrnil sem zaveso želj
zagledal mnoštvo poželenj,
vabile so me z očmi
naj jih moškôst zadovolji.
Potrebe so bile velike,
klici nemi, na pomoč
a jaz sem videl samo eno,
ki je ihtela že vso noč.
Primaknil sem zdravilca bliže
olajšanje ji je prišlo,
prijela si ga je po božje
dovolila, da umiri slo.
Krik drugih čul sem v bližini,
ki so bile potrebne bolj,
a jaz na odru poželenja
le eno spravil sem v molk.
Zbudilo znano me sopenje
nad sabo vidim drage lik,
spregledala je moje more,
si v oskrbo vzela sen in mik.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (2) 
|
|
