Niha ura tiha
preko stihov mojih.
Veter prah razpiha,
ni sledi več tvojih.

Vse odšlo je s tabo.
Noč prekr...

počasi si me pobožal po glavi
pogledal si mi v oči
videl si me. mene!
strah me je bilo
da bi te izgubila...

Okovano srce v okovih nesreče,
ne razume zakaj, besede so moteče.
Delček v srcu še upanje goji,
a razum ...

Zadah slepih besed
je obvisel v času.
Mi do zraka ne pusti,
ovija glavo v celofan
in se s temo pajdaši.
...

1

Pišem počasi.
Nek maček se sprehodi
mimo in zaspi.

Postani spomini prebiranja
ne razumejo več
previjanja črk v črke
rumeno neonsko neoblastne.

...

Rišem v prazno.
Zvoki so.
Nelogični, a na popolnih mestih.
Vzdušje.
Zdaj.

Težko govoriva,
kadar se srečava.
V obraz zardiva,
ko spregovoriva.

Težko breme postajajo besede...

Samo ozrem se
in utrne se mi toliko vprašanj.
Odgovori mi sprožijo slabost.
Se sploh splača bruhati?
Je boljše izbljuvek požret...