Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Upanje je vse, vse kar ostalo mi je. Upanje, da na krilih ljubezni poletim, da hrepenenje kmalu potešim. Upanje, da napišem sončno pesem, na novo jutro, vzhajajoče sonce... Upanje, da mi ne zmanjka vžigalic,
ko znova in znova ga prižigam. Droben plamenček, ki razsvetljuje to noč, to pot, mojo življenjsko pot. In znova je noč, tema, mraz. Ob drobnem plamenčku si grejem premrle roke, ga varujem z dlanmi, da veter, tisti severni veter, ki gre skozi kosti, ne ugasne tega drobnega plamenčka, ki mi daje moč! Moč,da grem naprej. V njem, tem drobnem plamenčku, se skriva vsa moja moč.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
(0 glas)
