Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Kako, da prej že nisem zbral poguma?
Sem res verjel, da si me pozabila
in je medlila tvoja slika mila
v tej žalosti, bolj kisli od agruma?
A strlo bo srce prisego uma
in poiskalo dom, kjer bivaš, Vila!
Ti si mi dar ljubezni poklonila
in me peljala tja iznad razuma.
Te zdaj le um od mene oddaljuje
in pravi mi, da nisem vreden tebe.
Ob tem pa tvoja duša objokuje
vse dneve, ko izgublja delčke sebe,
ki v zvezdice srcé jih moje kuje,
da jih pozaba v zemljo ne zagrebe.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (3)
Objavil/a tomm, v 18-04-2009 07:18,
1. Srce bo našlo pot
Globina večnosti nas oblikuje, eno telo za to ne zadostuje.
Objavil/a Leo Modrin, v 18-04-2009 18:32,
2. Srce bo našlo...
... mi znamo počakati tudi kakšno življenje na izpolnitev hrepenenja... hvala za komentar, Tomm
Objavil/a Julijan Vršnik, v 06-12-2013 18:48,
3. Nesrečna ljubezen?
Večinoma smo sami kovači nesrečne ljubezni. Imam pa vprašanje - ali obstajajo razumni strahovi? Kajti razum je le protipomenka čustveno-čutnega izkustva. Prepusti se in sprejmi čutno-čustveni svet, kar pa je lažje reči kot narediti.
Sonet je lepo napisan in pisati sonete ni prav lahko.
(2 glasov)
