Komentiraj pesem na forumu.
(13 komentarjev)Zakaj molčiš,
morda ne čutiš več,
morda ne ljubiš več?

Zakaj zaman drhtim,
zakaj objemov tvojih si želim,
zakaj po tebi hrepenim?

V dalj zazre se moj pogled,
zrcali se v očeh solza lesket,
sliši ustnic se šepet,
obnemim , zatrepetam...


S pogledom prosim te,
postoj, začuti me,
prisluhni moji želji, hrepenenju,
ne zatiskaj si oči,
ne zataji najine ljubezni.


Prisluhni šepetu ustnic dehtečih,
prisluhni vzdihom hrepenečim,
začuti moj dotik koprneč,
začuti moj poljub goreč,
začuti moj nemir drhteč.

Zaman zrejo moje oči v dalj,
zaman iščejo tvoj pogled,
odmikaš oči, ne vidiš me,
ne prisluhneš mojemu šepetu.


Solze izdajalke polzijo mi po licu,
ne ustavijo se,
šepeta ustnic nič več ni.

Vame hlad se je naselil,
prestrašene oči so moje,
kaj naj storim, iščem oči tvoje,
kako naj ti povem, da ljubim te.

V samotni noči sanjam te,
kot pomlad, ki se prebuja, čutim te,
kot podoba , ki slikar ustvari jo,
v srcu svojem nosim te.

Bojim se, da v mojih sanjah boš zbledel,
ker v molk si se odel.
Prezrl si, da v objemu tvojem vztrepetala bi,
se ti z nežnostjo predala bi.

Bojim se, da srce se tvoje ohladilo je,
da ne gori več zame, kot nekoč.
Bojim se, da ni hrepenenja, ne strasti,
ne želje biti z mano, ljubiti se z menoj.
Bojim se, da drugi namenil svoje si srce,
pustil v nemilosti ljubezen mojo.

---