Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Stoji in počaka,
nato prikoraka.
Preskoči ogrado,
obkroži livado,
pomisli na včeraj-
tako kot je zmeraj.
Zapoje igrivo,
razmrši si grivo,
zasope v oblake,
ustavi korake,
poseže po svodu,
nebesnem obodu.
Poboža nam lica
in prhne kot ptica,
za soncem se skrije,
v potoku umije
zaspane junake.
Preganjane spake
pretvori v vile,
ki so pozabile,
da enkrat na leto,
od stvarstva prevzeto,
se brhka pojavi,
za zimo pospravi.
Nasuje stolp upov
in čista, brez strupov
nakaže obrat.
Že diha, že širi dan,
žvižga pomlad.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (2)
Objavil/a matejkrevs, v 26-08-2011 18:24,
1. Obrat
všeč mi je, predvsem pa rima aabb...
Objavil/a Sciurus poetica, v 27-08-2011 07:11,
2. igriva
lahkotna igrivost in za njo skrita neslutena moč; super!
(1 glas)
