Med hišami se sprehajajo
dolge sence odsevov iz teles.
Roke tipajo, drsijo in božajo.
Stiskajo kljuke, odpirajo vrata v src...

Kdo?
Antropološka bit,
človek-mehanski junak,
z uprego urbaniziranih konj z zlatimi uzdami in svetlika...

Zaspane rute romajo
ob uri šesti
Zaspane rute se ozirjo
ob šesti
in jaz se vračam.

Moj bol že zdavnaj bi usahnil
umrl bi, še preden bi se bil rodil,
pa vendar me je spremljal
pojavljal se je, ko sem najbolj se ga ba...

Kako prebudil
bi tvoje speče srce,
tvoje besede izrečene,
tvojo dušo,
ki bdi nad menoj,
da spati, jesti,
mi ne pusti&...

V gubah beline
se napenja struna
dokler veliki pok
ne prikliče življenja.

Že lepo in prav, da ne kadim, brez tega se da.
A prav nič pohvalno ni, da ne morem piti.
Brez opojnosti izgubim svoje bistvo,
ne mor...

Zastavim še en cilj na
krožni poti najinih dotikov:

Ne boš me izbrisal,
preveč se zažiram vate

Glej kako vse mine,
kako čas človeka v temno zemljo porine,
temna,vlažna,brez usmiljenja te pokrije,
tvoje telo,tvoja duša,tvoje src...