| Napisal/a Starspawn, v četrtek, 27. jan. 05 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Najbolj elegantna stvar po tem ko sem se naucil hoditi,
je bila ta da sem se zaljubil.
Tenki ples misli,
rahlo poskakovanje s copatki,
vrtenje sredi prazne dvorane,
lovljenje praznih odmevov
odsevanje v pijanem ogledalu,
im medtem ko lebdis med njimi
se ti prizor nežno riše v oci. Nato jih solze brisejo,
nato oci vec ne sanjajo,
koraki vec ne štejejo,
misli vec ne plešejo... roze roze,rdece in rumene,
veliki tulipani ki sezejo pod nebo,
topli travniki v katerih se kopajo gosenice
in metulji pijejo iz cvetov,
tam se smejem kjer nekoc sem sanjal
tam se jocem ker nekoc sem se smejal,
pozdravljam pozdrave pozdravov,
in trgam roze ker so izjokale vso barvo. Spet sem shodil in spet bom plesal,
spet bom sanjal
in spet bom stel korake med cvetovi.
Vendar podplat se bo sedaj krvav,
kopal v mrtvi barvi roz,
moja dvorana ne bo nikoli vec prazna,
morda bodo solze na kaksen samoten veèer,
kot kaksen od sveta pozabljen slikar,
po obrazu risale stare slike,
ko sva skupaj lovila odmeve...
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
