Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Najbolj elegantna stvar po tem ko sem se naucil hoditi, je bila ta da sem se zaljubil.
Tenki ples misli, rahlo poskakovanje s copatki, vrtenje sredi prazne dvorane, lovljenje praznih odmevov odsevanje v pijanem ogledalu, im medtem ko lebdis med njimi se ti prizor nežno riše v oci.
Nato jih solze brisejo, nato oci vec ne sanjajo, koraki vec ne štejejo, misli vec ne plešejo...
roze roze,rdece in rumene, veliki tulipani ki sezejo pod nebo, topli travniki v katerih se kopajo gosenice in metulji pijejo iz cvetov, tam se smejem kjer nekoc sem sanjal tam se jocem ker nekoc sem se smejal, pozdravljam pozdrave pozdravov, in trgam roze ker so izjokale vso barvo.
Spet sem shodil in spet bom plesal, spet bom sanjal in spet bom stel korake med cvetovi. Vendar podplat se bo sedaj krvav, kopal v mrtvi barvi roz, moja dvorana ne bo nikoli vec prazna, morda bodo solze na kaksen samoten veèer, kot kaksen od sveta pozabljen slikar, po obrazu risale stare slike, ko sva skupaj lovila odmeve...
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
(0 glas)
