| Napisal/a Mobydick, v petek, 20. feb. 09 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (2 glasov) |
|
Brezkončno me mrcvari duša in
spravlja me v boleče hrepenenje,
budi v meni noro poželenje
in moje meje preizkuša.
Baraba se naslaja v bolečini,
omamno sliko v sanjah mi pričara
Samo še hip, pa te objel bom mala,
potem zbudi me da sam sem v tišini.
Takrat požene misel se v podstrešno sobo,
zavese so zastrte, soba je v polmraku.
Spomin pričara tvojo čudežno podobo,
okrog tvojega obraza so lasje v oblaku.
V ekstazo sva zavita za neskončno dobo
in ta spomin ožari dušo v somraku.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (4) 
|
|
.Upam, da se je nov dan začel malo drugače, da nisi bil sam, čeprav v somraku
