Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Ob robu sveta je svet fantazije,
sedeč na prestolu iz čiste luči.
Z desnico pričara, z levico jih skrije,
svetove in sanje. Stvari in ljudi.
Je kralj, ki premika nemoč vseh vojska.
Je bog brez imena, je večen in večnost,
ki reže vratove in lomi srca.
Zaceli vse rane. Ali pa morda...?
Minljiv je kot jaz. Kot ti je minljiv.
Je svet fantazije. Je Svet. In je živ.
Prinašaš mu rože, kadila in vence,
daruješ besede mu, prvorojence.
Z njim vred poklekaš pred morje tišine,
prek lica drse sence dnevov, noči.
Dovoliš, da te umivajo solze bližine
in nosijo čustva na krilih strasti?
Dovoliš, da je danes le danes in danes
in jutri je le beseda iz sanj?
Šele takrat si nekdo, ko padeš in vstaneš.
In ljubiš takrat, ko ne vprašaš zakaj.
Ob robu sveta je svet fantazije.
Ob robu ostane na koncu le prah.
Luč je najlepša, ko se z lučjo zlije
v eno in v enem, nikdar ni te strah.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
(0 glas)
