Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Utihnilo skrivnostno šesestenje listja,
izginil čas kresnic čarobnih,
privlačnih barv jesen nas obdarila,
v hladu, jih zima nekam skrila...
Snežink nešteto je hotela da nasuje,
ko hrib in dol v belo obleče spet obuje,
da v belo odela, otrok razveselila,
bogato z mrazom, s snegom manj je obdarila.
Snežak je skromen, beli mož,
na glavi lonec star, z metlo v roki,
korenček nos mu, otrok ne moti,
stoji ponosno, tik ob bregu, poti.
S sanmi otrok, igraje v smehu vse vrešči,
navzdol po bregu sanka, se jim mudi,
da radosti v zimskih naužije vsak kar se da,
skopuških hladnih zim, premalo je snega....
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
(0 glas)
