| Napisal/a tomm, v nedelja, 04. jan. 09 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Prehitevam svoje sladke sanje
resnica mi jih poglobi,
s perutmi zaprhuta angel,
na mečih ženska mi sedi.
Prepustil sem se ljubkovanju
v objemu strasti njenih rok,
mi lice vso se pogreznilo,
v reži dveh drhtečih žog.
Me stisnila močno je k sebi,
da nisem mogel dihati,
brez sape nos v balonih belih,
se je pričel odmikati.
Prav zdaj, ko željo izpolnjujem
bi hotel vdihniti še zrak,
le kaj bo mislila o meni,
da sem slabič in hkrati mlak.
Iz tegob me žena je rešila,
ko hropel sem v blazino vpet,
jo potegnila je stran od mene,
oddahnil sem se tih in bled.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
