Blažen in dišeč ropot,
trušč mladih src je svet,
nasmehi polni nemira
in solzne oči odrinjenih.

smrt golobice
veter suši njeno moč
pesem odpeta

Ko vstopiš v moj svet,
se tišina zaceli,
si neslišen in neviden,
pa vendar prisoten v vsej
moji biti,
z ljubezijo me opaja...

tam na sredi polja sedi.
na hrapavi zemlji
puščajo roke žuljave sledi.
kje se začel je čas,
ki ujel je nje ...

Kartonasta škatlica,
na njej rdeč trikotnik,
na zunaj povsem neškodljiva,
znotraj nje pa ena sama...

Jokavo nebo kliče po soncu,
ker so trave site solza.
Naveličani oblaki od sramu zardevajo,
saj se otroci ne bojijo več njiho...

dlan ujemi
nemir polomljenih kril
metulja
padlega v iskanju resnice

v dlan ujemi
kristale solza
...

Videla sem ga.
Spet.
Bil je sam
in ni me opazil.

En, dva,
Tri, štiri, pe(d;t)...
reši vseh pregreh...
šest, sedem, (o;v)sem
daje smisel keh...

Odpira se globoko
Neusahljivo hrepenenje,
Delim ga vsem,
Ki ga želijo, z vso zmedo
In vpletanjem
Zaledenelih misli....