Je temno noč zbudila zarja
oživela ves duhovni svet
vsi so čakali le njega,
da požene v njih razcvet.

Veje topoljev pletejo belo obleko,
v njene čipke se bo zavilo
današnje jutro,

opoldne bo zaplesalo
svoj obredni ples,

Voham smrad,
sem to jaz?
Gnilost čustev
v meni tli.

Brenčanje čmrljev
bruha v brezvetrje
Metuljev ni,
da bi gladko poplesovali
po listih vijolic in lilij

moje srce razpada.
z vso močjo se trudim zaustaviti
neusmiljen razkroj, čeprav se obenem zavedam
nesmiselnosti ...

Oblaček puha
nežno z vetrom se igra.
Regrat umira!

Objeta v zasanjanem svetu,
združena v dušo enega človeka
potujeta skozi čas,
ki ne pozna ljubezni in topline,
ki je le tirn...

Stala sta sredi sveta
Sredi plitkega sveta.
In želela obvarovati
Svojo globoko ljubezen
Pred krvavo utopitvijo Beri dalje...

Bile so sanje nekih ljudi,
ki več ne sanjajo,
bile so misli neke peščice,
ki več ne misli.
In tam nekj...

...