Nemo, v tišini zrem v temo,
štejem korake, ki v neznano gredo...
S kakšno lahkoto me ubiješ in greš,
me pustiš, da se utapljam....

Je prazen lonec domišlije, čakam da bo poln, da se zlije po papirju, da plaval bom kot čoln, po morju poezije.

Tudi tokrat je ura odbila.
Iz svojih trdnjav se vsujejo na ulice
in mesto še enkrat postane mravljišče.

Midva pa pobegneva,
sr...

Telo je le zame živelo
d jalo mi je moči
od samega začetka stvarstva
je dom vseh duševnih dni.

Kaj delam danes ...

težke deževne kaplje razbijajo po razbeljenem asfaltu
drevesa ječijo v sunkih podivjanega vetra
njihove veje kot kremplji grebejo po ok...

Vstopam v sobane,
že od prej znane.
Množica ljudi, vame uprte oči.
Nasmehi, znane podobe se mi rišejo pred očmi.&n...

Ti misliš da te ne razumem
In da ne vem zakaj vse to počneš
ne odgovarjaš mi na vprašanja
vem - neumna so
kakor so p...

Za
pretirano
uslužnostjo
se
klečeplazi
praznost.

Ljubiš sladkost prepovedanih zvez.
Ljubiš otroke
iz tujih teles.

Vse postane nekako bolj pravilno,
svetleje...
ko obujem se čevlje tele.
Čevlje tvoje. Čevlje njene.
Jaz sem visoka, v...