Je zašepetala pomladi zima,
izgubila moč ji sonce kima,
prepušča prestol letni čas,
umika, sneg se, odhaja m...

1. Po tem…
2. Psicho the rapist

Mogoče so predaleč
tiste sanje o svobodi,
o vetru na robu obzorja,

O ptici, ki pluje čez morja,
...

Kristali, ki si jih drobil z zobmi
za bolj krvav nasmeh:
tako se ti nekoč izmakne nebo;
kjer je jezik čutil svo...

Kako je lepa, kot zvezdno nebo,
ki hladno predstavlja nevidno grožnjo.
Njene oči so polne omame,
ko noč in dan ...

Od poletja prek jeseni,
skozi zimo do pomladi,
imamo se, živimo radi.

Trenutek moreč,
pritiska kot kavelj žgeč,
z njega visi brezčasna minuta,
udarja prek hrbta pekoče kot knuta.

Potrgale se strune
mandoline,
obstale v zraku
pesmi neizpete,
v vetru razpršene note
za vedno zdaj so i...

Molzeš bramor
moje misli,
polne črte živijo!
Mehke oblike parajo oblake,
kakor ženske, mehke besede.
Zvonovi zvonijo! Beri dalje...

Ladja potuje po oceanu.
Neskončna samota.
Obnjo butajo le šibki valovi.
Slabiči jo dolgočasijo.