Kot pozibavanje na barki,
Vse se je podiralo, rušilo,
Ljudem je bila pretrgana nit življenja.
Nekaterim je b...

Sonca sij, mrtvaškobled.
Veter smuka velo listje.
Na porumeneli svet
zgrinjajo se senčne lise.

Beri dalje...

Z deformiranim očesom
hodi po cesti.
Njegov obraz je
kot fasade na
njegovi desni.

Kadar me žalost zagrne,
se potopim v globine
in iščem spomine.

Vsaj eden naj kot izvir
plane na dan Beri dalje...

Mar nemara
razmišljaš o meni?
Beri dalje...

V očeh ti spi nasmeh, sladkoba
razpotegne poteze, mehkoba
si postelje najljubšo posteljo,
vsakič izpuhti v zrak...

Vse se na koncu oži, zožuje
po prespanih diskusijah in lahkem pitju
se tema za temo bliža telesu
in um prepušča razmišljanje...

Tiho na osojni strani
gozda gine hrast.
Dan na dan mu grmičevje
tiho krade rast.

Tiho poleg njega v zemlj...

Si kot dotik
mrzle vode,
ki mi zdrsi po telesu.

Mraz me obdaja;
ta neznanska sila,
ki me hoče zmrznjenega.
Tudi druge najbrž zebe -
mraz je plašč, vsem po meri -
Beri dalje...