Tih, poznojesenski večer je. Odhajaš.
Stran od bleščave mesta, hrupa ljudi, strad od domačnosti, ki te včasih tako utesnjuje.

...

Vsak je zmeraj sam.
Pa ne tako zelo,
dokler so še trenutki,
ki nase vežejo
poglede, strast
občutk...

Hitim v svetlem delu dneva,
(in iščem odgovore),
bežim pred njimi v mir noči,
temo.
 
Ko se ustavim na postaji...

Poglejte jo,
kakšna je, vse jo boli.
Enkrat mi je stopil,
sedaj se me pa boji.

Prosim te mucka,...

Še sem tu.
Preveč kave, oprosti.
S prsti si grem preko vratu in v blazinicah začutim
Še sveže utripanje žile.
Preveč, preve...

... prišli bodo drugi strašni delavci;
začeli bodo na obzorjih, kjer se je on zrušil!
A: Rimbaud, Pismo vidca Beri dalje...