Poberi ven koščice
in
posadi
sebi
lastno
drevo.

molčim v molčečnosti-
sanjala bi sonca,
rezala rane,
jokala jutra

our existence is sad -
we live life that cannot mesure
time
because nowadays life is
too fast for time ...

List za listom se obrača,
beži, zvija se in trenutke vrača.
Pelin grenko v očeh riše stranpoti,
Beri dalje...

skozi nosnice
sem zajela
vonj znanega

skozi uho zvok
želenega

sem

Jo srečal večkrat osamljeno,
kako fletno je stopicala,
elegantna v svojstveni pojavi,
nikogar ni pogledala.

Ni srce.
Ni duša.
Ni misel.
Tudi telo ni.
Je lebdenje.
In vedenje.
In čutenje.
Je bilo. Je. In bo.<...

Izluščiti želim
iz apna
v svojem srcu
še zadnji skriti pomen
stalnice jutra

Z nožem v srcu
je hodil po svetu.
Je hodil po poti,
kjer nazaj ni povratka.

obroč okoli zdaj
zateguje misel na potem
mečem se na vrh
da obelodanim dno
z norčavim soncem
spočenjam dež