Večer nad kavarno.
Blodi s presahlo glavo.

Kakor ogromen siveč golob pod mizo,
opreza za zadnjo dnevno luščino.

Hrepenenju se v nebo zahoče,
nad zvezde in še čez;
proti Orionu, kjer izvir je sreče,
le korak sem do nebes.

...

spomni se nate
ko poleže mir na rjuho
riše slike po zidu
z vinom uokvirja besede 
v odmevih polne praznine
posluša ur...

Barva se kosmiči v višino razkajene megle.
Palma na produ samosvoja, samorodna.
Glave nekaterih so trd oreh kosmate duše.
 

Oblak v steklenici.

Bralec pesmi, govorov, novel,
postal sem sonce, moč, nevihta.

Na tramvaju igram kitaro Beri dalje...

Torbica v enaki barvi kot čevlji.
Svileno krilo po žensko ovija boke,
tako mehko, toplo se guba v razkoraku.
A smešna se vidim, tako...

Lisasto pogorje sanjaš,
ko srepo zreš v lastno perje.
Med raztrošenimi iglicami rdečega bora,
obstoj si useda...

Makova polja.
Klasje šepeče soncu, da ga ljubi.
Veter objame klasja glasan šepet
in ga na krilih lastovic
Beri dalje...

V izdahnjenem dimu narisan glas.
Prikazen...
Spet diši po hrepenenju.

Ponosen človek tam stoji,
od daleč ljudstvo gledi,
počuti se mogočnega,
ampak jas sem yaki.

Beri dalje...