Kako mističen je ta naziv,
če se prepustiš tej besedi
ki vodi v nepoznani svet
lepote ali k bedi.

Vsak dan ob istem času,
je korak pod krošnje ji zavil,
me je prvič srečala s pogledom,
obraz se ji je ožaril. ...

Lovim črne žarke.
Moje srce
je srce starke.

Ni več poguma.
Ni več moči.
Otopela.
Mrtva kri. ...

Zrcalo ti ki vse poveš
vsaj mislim si tako o sebi
a vendarle tega ne veš
kaj vse dogaja se v meni.

Moj vlak pričel je svoj korak,
še preden sem zajela zrak...
Molče podal se je čez prag,
za njim ostal je siv oblak. ...

Ali vem svojo misel razbrati stoje?
Je li čudno ne čutiti s tvojim nebom?
Zadane bol tvoj kot spomin nekoč, nekje..
Še nasle...

Iz dimnika se ne kadi,
podstreha pa je prazna, pusta.
Je res ali se le zdi, da na tramovju prašnem
mežika par luči? ...

Sonce je že visoko na nebu,
a zdi se, kot da je jutro.
Bila je oseba, polna srca,
v blisku trenutka - večnost.

Tvoja lučka dogoreva,
ampak še živiš.
Še bi rada košček dneva
čeprav že nemiš...

Cakam dolgo jaz te ze,
a danes reces ne vede;
Nisem pozabila te
ljubim jaz se vedno te.