Našel sem besedo,
z njo tvoj jezik umirim.
Našel sem prijem,
z njim tvoje slo pospešim.

Ko si za...

Otožno nebo solze izlije,
v sivino misli potopi
in z gromom hropeče joče,
si z meglico obraz prekrije.
...

Le zakaj ljudje smo taki
da ne maramo ljudi
hodimo po isti poti
polni žalosti, pasti
in le delčka radosti
Le zakaj ljudje ...

Le s čim sem prizadel
tvojo dušo in srce,
da v dežni oblak
si se spremenila
sijoče sonce zakrila
in luno zaklenila.

S soncem obsijan v cvetje odan,
prijazni ljudje z nasmehi na obrazih.
Kraj zelo domač, tako neznan,
zadovolstvo vidno v deja...

V parku na klopi sedim,
premišljujem in kadim,
nikjer nikogar ni,
le v mojih mislih še nekdo živi.

Beri dalje...