Tako gledamo na ta leta,
kod da so temelji.
Potem pa nekaj pride-
venomer prihaja in jih maje.
Zato namesto
da gradim...

Še vedno si v meni,
veš za to,
jaz sem v tebi,
vem za to...

Kako smo, kje smo,
in kako kaj danes pada sneg?
Je težak, je leden, je igriv,
ali le samo ljubljansko siv.

Postal si siva lutka,
marioneta v rokah nezgod.
Proti lastni, svoji volji
postavili so te v kot...
Odrekla se ti...

na hrbtu ležim
gledam gor

še kako rada
bi izrekla besede
jutro, lahko noč…

zaspala v večnost
sanjala sanje
ne bi bolelo…

...

Včasih
si želim samo še tvojega dotika
mehkobe tvojega telesa
krožnosti gibanja

Če napišem
tisto zgodbo,
jo boš bral?
Bi rad pesem?
Ne, ne znam! Ne vem...
ne o te...

Nežna je bila njena roka...
kakor materina dlan,
oči modre kot nebo,
lasje zlato pšenično klasje,
obraz ...

Stopam v svet rdeče – belih zvezdic,
lahki, spokojno škripeči koraki
me vodijo v tišino,
v dišeči svet neštetih duš,
...