Vozlam si glas,
da bi vztrepetala.
A ni mi mar.

Skozi park sprehajam spomladansko sonce.
Tvojo ljubezen sem že davno razdelila.
Dvomim v to, a hkrati se zavedam,
da sem za vedno te...

Vonj po crkovini se širi v zraku in
zažira v tapete,
nekoč živih barv,
danes sive in preperele,
da se od njih ločijo...

Kaj bi vse s teboj počela,
tudi kožo bi dol snela,
na luno poletela,
samo da bi te imela.

Beri dalje...

v grmovju se skriva obilje
in veter čez pomlad
pa zjutraj še zaskorjen snežni copat

ampak nedaleč stran

Sedim ob tebi in te gledam...ne morem verjeti, res si tu...tvoj nasmeh, tvoja obljuba. Nič laži, vse je resnično. Srečna sem. Čakam, da se prebud...

Preveč je besed,
krasno zvenečih,
v ustih,
kot v vetru
listje dreves,
šelestečih,
med zobm...

Lice je umivala,
kot sončece prebujala,
prstke nežno božala,
nežno se smejala,
ta ženska oblačila,
hranila bre...

Z vrha smetanovega griča,
se rdeča pomaranča driča.

Za njo banana se spusti,
ananasu v ritko prileti. Beri dalje...

V krču
Nespregovorjenosti
Vsa tista bežna tkiva
Tišine