minut nazaj

Prišel sem, da prižgem svečo,
Da zamenjam uvele rože s svežimi.
Krizanteme, vrtnico...nagel...

Dlje, ko si,
večkrat se spogledata,
ko ti nenapovedana jemlje najdražje
in te pusti samega.
Brez milosti...

Tvoja koža diši po oblaku raztrganem tik pred poletno nevihto ko dež vztrajno trka na najina zagrnjena okna

Z izrezljanim pogledom
me raziskuješ;
sem štukaturna figura
iz pozabljenja
nekih plesnih korakov
ki so nekoč odmevali
Beri dalje...

Sivo okno, čas nad mano ždi.
Tiha solza za prejšnjo spolzi.
V mojem srcu pa je hlad,
kje je kdo, ki me imel bo rad?

Kadar poneso k pokoju
me nekoč iz rodne hiše
tja na britof, med mrliče,
ali, če bom padel v boju

...

Zate jočem.
Ne, raje zame.
Vsekakor ne zaradi tebe.
Pač jočem.
V spomin... opomin?

Kot stepni volk divjam,
čez planjave otožnosti,
veselo, neprizadeto skakljam,
v naivni pobožnosti.

Kot potok, ki si utira pot,
je tvoja misel.
Rada bi ustvarila
si svojo pot v mojih mislih …

Misli potujejo po širnem podzemlju kot sončni žarki,
oči vsrkavajo vso lepoto navidezne resničnosti,
ki kot prozorni negliže razkriva l...