Nasmehnem se...

Vem da mirno spiš
daleč stran od mene ležiš
zaspal si s telefonom na prsih.

Ko poljubljaš prste mojih dlani
postane svet neskončen-
Robovi telesa izginejo
in moj obstoj
se zmeša s tvojim neobstojem Beri dalje...

Odeta v lupino,
krhko, a neprebojno.
Znova bi se rodila,
zapustila ovoj zapora.
In se predala.
Jaz sem kriva.

Črno sonce zahteva črne ptice,
plavam na pesku poplave,
devet luknjic sveti na steno,
smreka si pušča kri,
jaz...

Medtem ko oči ti spijo,
ti različne sanje govorijo,
tukaj si in tam si
in hkrati sam si.

Jutro se prebuja,
nad otokom se nebo obarva rdeče,
sliši zgodnje se prebujanje narave,
na obzorju dviga sonce se žare...

Po tvojem telesu
bo nalahno šumel potoček
se vpijal v tvojo kožo
odela se bosta v tvoje kodre
v...

Želje po miru in spokoju
čutim v sebi, a ju še ni,
ne počutim zato se nič na boljšem
tudi v meni je iskra, ki rada vrešči. Beri dalje...

Poet besed na enem kolesu,
kataklizmičen antijunak v svojem svetu.
Nihče, nikjer, vpet v realnost,
kjer člov...

Otok. Otoček me smeje, da dihnem nad smisel.
Val. Valček smeje mojo dušo, da splavam na površje.
Biser. Biserno me opaja, da lahko ljub...