Človek sem in vem le to,
da sem dosti kompliciran.
Ne razumem se dovolj,
da bi upravljal se kot stroj.

Ne hodi po mojih solzah,
ne kradi mi sončnega neba,
ker si dobil najlepše,
najvrednejše od vsega.
Zato...
ne hodi po mojih...

V ognjenih svetovih

Ne zanašam se na zveneče besede
le preko izkustva resnice živim,
vse ostalo je le filozofija,
ki ne najde srž bistva,
...

Njegove sinje oči, globoke kot ocean, modre kot najlepše je nebo, moj pogled so privabile, ga ujele in nikoli zares izpustile. Zdaj ...

zmeraj je tako
znova prihaja pomlad
tudi če me ni

ZAKAJ? Zakaj vedno jaz …
Kaj sem naredila narobe?
Skočila bi skozi okno …
Pa ne bo prav nič drugače.
Prav nič se ne...

Ne smem preveč pisati.
Gledajo me in lahko vidijo
mojo strupeno bolečino,
zataknjeno pod kožo.

Ne smem preve...

Te čemerne, male, drobne duše,
ki žive v svojih temnih sencah,
bi včasih rade bile ljudje
s strahom v očeh.

Zima je.
V meni puščava,
vročina žge,
prazna dvorana vrh oceana,
v očeh iskra prižgana,
možganska...