iz vsega,
kar nič je,
pronica v biti.
v svilnato senco,
kipečo v nebo.

Za novembrski je čas prehladno,
na stražarskem mestu – tu na osmici,
tovariš pravi, ki odhaja: »Životinjski – gadno!&l...

Še zmeraj ti noč za nočjo
v mislih pošljem pozdrav in poljub.
Morda ga začutiš - trenutek
ko ti topel ...

Litoželezna bogomolka
v oranžni obleki
brez kravate
se masti s pločevino.
Kri se je že strdila.

Pobožala me je mesečina....
Začutil sem jo kot lahkotno,
božajočo, nežno, skrivnostno
kakor da bi imela žametne...

(Mesec, ki mi je vzel tisto kar sem takrat najbolj potrebovala.)

Moj avgust gradijo dnevi napolnjeni s solzami
i...

Prijel sem jo
in jo zabrisal v vodo.
Hladno, temno in lepljivo,
mrzko, kalno in strašljivo.
Otep...

Ne zameri mi, ker ljubim sonce.
Ne zameri mi.
Nimam jih za norce.
Norec sem jaz.
Norec sem jaz, ker ljubim sonce. <...

Če napišem
tisto zgodbo,
jo boš bral?
Bi rad pesem?
Ne, ne znam! Ne vem...
ne o te...

Bodi ob meni.
Zakaj si tako daleč,
čeprav si tukaj...