Leta naredijo svoje,
od usode pobegniti se ne da.

tik tak
ne spiš?
Pogum je samo beseda

in tvoj sijaj
iz poteptanega dima
dviga se v negibno nebo

ker tako te ljubim
da bi zavpila
da hočem im...

V vetru, puščavi griva izigrava leve in desne.
Rajajo po pesku kot vrtalke božične.
Sem ter tja ji šibajo očke...
in za vrat in očke...

Ker v naših srcih boli,
ječanje, vojna in smrt,
ker je naš svet odvisen od krvi ...

Ker bojimo se laži...

Pred leti si prvič prišel v moje življenje.
Tiho. Kot nežen poletni vetrič
si se prikradel v moje srce.
...

Ko izrekel si besede nežne "ljubim te",
so moje ustnice vzdrhtele,
kot violine struna se napele,
iz njih globine zvok čaro...

Spet sem s pogledom božal,
občudoval ob žetvi pšenična polja,
prisluhnil čarobnem šepetu Mure,
poletnem vetru, ...

Rdeči cvet v laseh -
in tvoja roka v moji,
topla in potna.
Pusti vetru naj te vodi
čez žitna polja – dal...

Užgo besede v srce
in drobci se svetlikajo,
kot solze vroče na pogorišču.

Se uležem v kar od mene ...