Divja, nasmejana,
nikoli zadržana.
Polna norih idej,
včasih več ne zna naprej.

Ovekovečim mojo izbrisano prisotnost.
Postanem zrno postelje,
ki zbada, zbada. Boli.
Hočem oditi. A ostanem tam. Nevidna.

Le s čim sem prizadel
tvojo dušo in srce,
da v dežni oblak
si se spremenila
sijoče sonce zakrila
in luno zaklenila.

V sivi svetlobi novega jutra
umira tema med oblaki -
zato se vsak dan ponovno rodiš
in ne moreš umreti,

Se veter igra z lasmi,
jih kuštra,
se v plesu vrtinca,
kot ptic peresa,
poplesujejo proti tlom. ...

So jesenski oblaki v poletnem
nabiranju vročine ki pluta skozi
zrak in...
...pod vekami non-stop persuasion
kako vrti...

Pesem škržata
z nasmehom sončnih žarkov
razvnema hraste.

Pila sem iz čaše človeka tega,
nisem okusila modrosti..
Izpila sem do poslednje kapljice vsega,
nato pa ugotovila,...

Na zemlji si iz rojstva v rojstvo 
spoznanja ustvarjaš in moči,
dokler ne boš postal ljubezen,
ne boš rešen zemljinih vezi. ...

Vem, da obstaja smisel
v tem deževnem času,
ki topi sončni spomin
na jeziku še enega oktobra.

In vem, da je pom...