Ko svet obdane noč
in vrata se zapro
ko se luči prižgo
in zvoki večerni zapojo
ko pojenja vrišč otrok
in sonce...

Temno nebo se je nad mano vilo,
a jaz zapuščen sem v mislih bil,
od nikoder žarkov prebujenja,
le top pogled se je z mrakom ...

Ko niti niča več ni,
ko ugasnejo luči,
ko se še iskrica izgubi...

Je prišel,
nič ni s sabo vzel,
a tja nazaj,ni nikoli več odšel.

Njena roka je zeleno reko prenesla v oči,
njene oči so zelene
in roka tako topla.
In telo?
Kot deblo naplavljeno na o...

Preko planin, naravnih meja
me je ponesla želja,
da videl bi svet
še neznanih polja,
ki so še last same sebe.
...

še klopotec je utihnil
ko ga sonce
brez oblaka
mimo sence
z nič več vetra
brž
premaga.

Ubogajoč posluša,
a ga ne sliši,
ponižna gleda,
a ga ne vidi,
skrušena sedi,
a pluje dale...

Nesda timču, rasta vakra
koka rajvče oms lipi ag,
vagla libo em od jakra -
a šelna mes ot brodo zag.