zeleno polje
plesoči klasi
veter
obrazi
spmini
melanholija

Kjer zemlja se neba dotika,
kjer prostrana ravnica se baha,
stika horizont telo in duha.

Tukaj sedim. Sama.
Sonce sije name,
boža me z njenimi nežnimi žarki.
Toplo mi je.
Lepo.

Vsi na ulice.
Sedet na tla,
glavo med kolena.
V obrambno pozo.
Mižat. Otrdet.

...

Noč se tiha zdi,
a v meni vse kriči.
Odšel si...
Zadnji poljub si mi dal,
v oči zazrl se,
in dejal:

Beri dalje...

Banalnost se mitizira,
odnos se materializira,
um stagnira,
kapital triumfira,
absurd paradira,
realnost umira...

Iskal sem in iščem povsod odgovor
kaj je svoboda, kako dozori,
poslušam in gledam zvoke narave,
povsod nje lepota me plemeni...

Obstaja fant, ki mi ne more iz glave.
Obstaja fant, ki je vedno našel besede prave.
Obstaja fant, na katerega misel mi nasme...

Tam še spim
v lebdenju dneva
ves skesan poljub strasti,
ki sameva do večera
potem pa veš...

Stopiti iz avtobusa
pogledati v razpokano fasado ljubljanske drame
čutiti destilacijo zmenka z Nietzschejem
v imenu rože...