Večer se spušča nad mesto,
poglej tja čez cesto,
poglej ta sončni zahod,
poglej, kako je sijoč.

V neskončni rádosti stoletnih src
sva gledala, kako umira,
ljubezen, ki bila je sveta,
spočeta iz neskončnosti nemira...

Ljuba moja!
Znova napisal bi ti pesem
V njej te ljubil
s pogledi
s poljubi
z rokami
s seboj.
Beri dalje...

Razprla je krila
Drobna bela ptica
nežen utrinek srca
zaplula je bela ptica
preko sinje modrega neba

Vohala sem vonj
tvoje moške navlake.
Vdihovala sovražne
travnate hlape.

Nobeno oko še ni prodrlo
do duhovnega sveta,
vedno je del zemlje sončen,
da greje kar je božjega.

Priroda je od...

...

nežna je roka
svilena
polna mirnih besed pogleda
vdih, izdih
nema odmeva pesem globin
prebit je zvočni zid

Ljubeče objemi me, zemlja rdeča
Nežno z odejo me bridko pokrij
Naposled počiva naj duša trpeča
Sprejmi jo voljn...