Ogledalo dneva v prepad zeva. ¸
Grdota besed spisanih, prežene še tako lepo misel,
saj se ne trudim v korak z nekom ,
ampak zase. ...

Ujeta!

Skozi rešetke dežnih kapelj
si ogledujem svet
od zgoraj
in sem najsrečnejši zapornik.

Ko v senci figovih dreves
boš božal mojo voljno dušo,
ne krivi kače, jablan in oči
za svojo šibkost,
za brezupnost najine poti....

Njej so namenjene besede te
ker v nekem svetu spoznala sva se
njej, ki me očarala in dopustila je
hvala, da lahko spoznal sem te ...

ki ravnokar jo mislijo podreti,
ker streha že do kraja je strohnela
in je gniloba temelje načela -
kot vse, kar mimo nas odšlo je...

leto dni zdaj mineva
od popoldneva
ko videla sva se midva
prvič . . .
. . . zadnjič.

Moja senca je hrast.
Moja zvezda stalnica
se imenuje vest.
Moje iskanje
delanje stopinj.

Opazila sem vas
vi samotni jezdeci
tega sodobnega sveta.

Samotni jezdite
skozi puščavo življenja,
morda ...

Tvoj nežen dotik,
kot jutranji sij.

Tvoj objem,
kot snežni puh.