Neonska kača me je ovila v blišč sivega večera v mestu, ki ima konec čisto blizu. Nikjer ni bilo senc, da bi se lahko spojila s tvojim tel...

Črnilo se razliva.
Madež se širi.
Papir željno vpija
vase izgubljene trenutke...
Že pozabljene obljube... <...

Vroče mi je, vendar me zebe.
Spi se mi, vendar se zbujam.
Na jok mi gre, vendar se smejem.
Ne čutim nog, vendar hodim.
...

Zvenijo prsti mehko po klavirju,
trepljajo blazinice napetost žic.
Zbrana je pianistka vročičnih lic -
silhueta predana netopirju. Beri dalje...

nekoc sva si delila isto nebo...iste sanje...nekoc le moje je blo tvoje telo...

nekoc si me ljubila..nekoc si me zelela...a zdaj nas...

Svetel dan, vrt krasan.
Deklica sred trat leži,
veter boža ji dlani.
Oči zaprte, smeha ni,
deklica...

Izgubila sem popek rosne vrtnice
V rokah držim steblo
In trnje

Spet prihajajo spomini
Skozi čudno svetlobo Beri dalje...

Občasno spominjaš me nase, duša zmrzlaka,
na tiste dneve blodeče, ko sem izgubljene
predstave tavajoč sredi gošče neomejene
...

Aplavz! Uživate ob mojem trpljenju?
Kdo sploh ste? Saj niste sposobni ljubiti.
Ni še konec. Šele začelo se je.

Kako to...

Spokojno pada sneg,
gledam ga skozi okno,
prihuljen je moj leg.

Zdi se kot, da nikdar padati ne neha,
le s sinj...